V: V čem se svetovalni center razlikuje od dnevnega in družinskega centra?
O: Dnevni centri so socialno-varstveni programi namenjeni uporabnikom, ki v določeni življenjski situaciji potrebujejo dodatno pomoč. Program dnevnega centra nudi možnost za pogovor, druženje in informiranje. V program dnevnega centra je lahko umeščena tudi učna pomoč, ki pa jo mora izvajati strokovnjak s pedagoško izobrazbo.
Družinski centri sodijo v programe, ki dopolnjujejo socialno-varstvene programe. Namenjeni so druženju, njihove vsebine pa prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.
Program svetovalnega centra na enem mestu združuje več različnih specialističnih in strokovnih storitev, ki so namenjene ohranjanju mentalnega zdravja in strokovni podpori.
Družinski centri sodijo v programe, ki dopolnjujejo socialno-varstvene programe. Namenjeni so druženju, njihove vsebine pa prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.
Program svetovalnega centra na enem mestu združuje več različnih specialističnih in strokovnih storitev, ki so namenjene ohranjanju mentalnega zdravja in strokovni podpori.
V: Kje lahko dobite več informacij o Svetovalnici za starše, mladostnike in otroke v Velenju?
Naše zloženke lahko najdete v info kotičkih v Knjižnjici Velenje, Centru za socialno delo Velenje, na oglasnih deskah po enotah Vrtca Velenje, pri svetovalnih delavkah po osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Polzeli, Braslovčah in Gornjem Gradu. V prostorih Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, na Uradu za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje in Študentskemu servisu Velenje.
Bolj podrobne informacije lahko dobite tudi na telefonski številki: 059/037-103. V kolikor želite redno prejemati obvestila o naših programih in dogodkih, se naročite na naša e-obvestila.
Bolj podrobne informacije lahko dobite tudi na telefonski številki: 059/037-103. V kolikor želite redno prejemati obvestila o naših programih in dogodkih, se naročite na naša e-obvestila.
V: Kako se lahko naročim na uvodni razgovor? Ali potrebujem napotnico pediatra oz. šolskega zdravnika?
Za naročilo ne potrebujete napotnice. Naša sodelavka, ki sprejema naročila, vam bo dodelila termin za uvodni razgovor in vas seznanila z vsemi potrebnimi informacijami, ki jih potrebujete za uvodno srečanje. Cenik najdete na dnu strani pod razdelkom Dejavnosti.
V: Kako poteka uvodno srečanje in nadaljnjo sodelovanje?
O: Po SMS-u ali e-pošti dobite obvestilo o terminu uvodnega srečanja, ki ga potrdite ali pa se dogovorite za novega. Po uvodnem pogovoru vaš primer prevzame strokovnjak, ki je zanj najbolj primeren.
Namen uvodnega srečanja je pridobivanje ključnih informacij. Kot starši predstavite svoj vidik in poveste, kje potrebujete pomoč, mi pa se seznanimo z vrsto in obsegom problematike in na tej podlagi ocenimo, kakšna obravnava bi bila najbolj optimalna. Predstavimo vam možnosti in razložimo, kako bodo naša srečanja potekala. Izmenjamo pričakovanja in se dogovorimo za prvi termin obravnave.
Namen uvodnega srečanja je pridobivanje ključnih informacij. Kot starši predstavite svoj vidik in poveste, kje potrebujete pomoč, mi pa se seznanimo z vrsto in obsegom problematike in na tej podlagi ocenimo, kakšna obravnava bi bila najbolj optimalna. Predstavimo vam možnosti in razložimo, kako bodo naša srečanja potekala. Izmenjamo pričakovanja in se dogovorimo za prvi termin obravnave.
V čem se razlikuje oseba z duševno boleznijo od osebe z motnjami v duševnem razvoju?
Pri osebi z duševno boleznijo gre za motnjo, ki se odraža v njenem spremenjenem čustvovanju in vedenju. Pri duševnih boleznih ne gre za znižane intelektualne (kognitivne) sposobnosti. To pomeni, da lahko oseba zaživi neodvisno, ko je njena duševna stiska pod nadzorom ali pa odpravljena. Ponavadi osebe z duševno motnjo potrebujejo medicinsko in psihoterapevtsko obravnavo.
Motnje v duševnem razvoju niso bolezen, ampak (do)življenjsko stanje, ki se odraža v znižanih kognitivnih sposobnostih. Oseba z motnjami v duševnem razvoju zato, da bo lahko čim bolj samostojno živela in delovala v družbi, potrebujejo lahko razumljive informacije, prilagojeno izobraževanje in usposabljanje. Osebe z lažjo duševno motnjo ponavadi potrebujejo le posamične prilagoditve na določenih področjih, na določenih pa zmorejo delovati popolnoma samostojno. Osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju se izobražujejo v posebnih programih. V odrasli dobi so lahko vključene v programe varstveno-delovnih centrov ali pa so v domači oziroma zavodski negi in oskrbi.
Motnje v duševnem razvoju niso bolezen, ampak (do)življenjsko stanje, ki se odraža v znižanih kognitivnih sposobnostih. Oseba z motnjami v duševnem razvoju zato, da bo lahko čim bolj samostojno živela in delovala v družbi, potrebujejo lahko razumljive informacije, prilagojeno izobraževanje in usposabljanje. Osebe z lažjo duševno motnjo ponavadi potrebujejo le posamične prilagoditve na določenih področjih, na določenih pa zmorejo delovati popolnoma samostojno. Osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju se izobražujejo v posebnih programih. V odrasli dobi so lahko vključene v programe varstveno-delovnih centrov ali pa so v domači oziroma zavodski negi in oskrbi.